Peka kruha vedno pričara toplino v domači kuhinji. Ni lepšega trenutka, ko omamno zadiši po toplem, ravnokar spečenem kruhu. Vonj po kruhu lahko pričara lepe in/ali težke spomine.
Starejšim generacijam kruh predstavlja bogastvo, nebesa, zlato, svetinjo. Kruha ni bilo, zato so do njega imeli spoštljiv odnos. Če je košček kruha padel na tla, ga je bilo potrebno pobrati in poljubiti. Kruha se ni smelo nikoli obrniti narobe. Ko je testo vzhajalo, se v družini ni smelo kregati. Vzhajajoče testo se ni smelo prehladiti. Kruha se ni smelo nikoli vreči v smeti.
Kaj pa danes? Kaj se je spremenilo skozi čas? Odnos? Dostopnost? Kako sploh pečemo kruh v krušni peči? Kaj je mentrga ali vintla? Kako delujejo mlini? Kdaj se začne razvoj pekarske obrti in industrije? Koliko kruhov pa danes sploh poznamo?
Povabjen(a) k raziskovanju …